Oja, se splača. Vprašanje je komu…
Dans sem šel po kavo, proti svojim prepričanjem, v lokalni Merkator na Gregorčičevi, znan po sitnih starih tetah, ki tam delajo. Kupil sem pol kile vakumsko pakirane kave. Na polici piše da stane 3,59EUR. Na blagajni se cena spremeni v 4,29 EUR.
Ko sem jo na to opomnil mi je rekla da to ni njen problem. “To je problem za tržneg inšpektorja” sem izjavil. Kupec za mano, kako slovensko, se je, seveda, obregnil ob mene, da ne bo zaradi mene čakal dlje kot je potrebno. Ko sem vseeno vztrajal da mi kavo proda po ceni navedeni na polici je ženska mirno, mimo mene, prevzela plačilo gospoda za mano in me IGNORIRALA!!!!
Ž pred tedni sem si rekel, da v Merkator na Gregorčičevi ne grem nikoli več, po nakupih. In res, z Rimske, hodim sedaj v nakupe povsod drugje po centru, celo na Bavarski dvor. To pa zato, ker sem na Gregočičevi, najbrž po svoji krivdi, imel vedno konflikt s teto na delikatesi. Ko sem pristopil k pultu in rekel “dober dan, pet rezin šunke, pa narežite jih, prosim” mi je vedno, da bi doakzala svojo “avtoriteto” nad mano, narezala scefrane in grde kose šunke, ki so naključno jasno, padali na pult in ne na papir. Nekoč sem si celo drznil gospo opomniti, naj mi da nescefrano šunko in to na papir, pa je pripomnila da ne misli tega še enkrat delat. Takrat sem ji pustil šunko na pultu in šel drugam. Nekaj je vpila za mano, češ, kdo bo pa to zdj plačal.
Ok, zgledam str 22 let, pa vseeno s svojim denarjem plačujem kar kupim. Ne glede na to koliko kupim si zaslužim, sem pač naiven idijot, spoštovanje ljudi, ki jim dam svoj denar. Pač nismo vsi Jankovič…
Zbodla me je vsebina oglasa v katerem trgovka vabi stranke v nakup v Merkatorju. Da se govori o grozljivem psihotičnem megamarketu v Šiški, je jasno. Tja se ne bom nikoli več podal, ker me celoten tempelj boga Mamona nervira. Nazadnje sem zdržal tam 5 minut.
Kaj nam, kupcem, torej ostane od zgoraj navedenega gesla?
NIČ, če izvzamemo slabovoljne, nerazpoložene, nepoložene, menozne in skregane trgovke, ki jim je odveč postreči, kaj šele da bi se katera nasmehnila, ali pa uporabila magićnu besedu “hvala” in “prosim”, potem je to NIČ.
Kadar nekam pridem na obisk, ponavadi nesem kaj s seboj. V Merkator nesem svoj denar in pričakujem, še vedno sem naiven, hitro&prijazno postrežbo. Že res, da za malo denarja malo muzike, pa vseeno si tudi jaz zaslužim, da mi postrežejo, ali je to samo utvara? Mogoče pa res obstojamo samo še zato da nakupujemo? In gledamo telenovele? (Ubijte me, prosim) Ni torej čudno da Madonna in Timberlake, v viedu 4 minute, plešeta na tekočem traku: ljudje jedo, seksajo, gledajo tv, nakupujejo in se vozijo z avti. To je sedaj bistvo “kulture” (shoot me, please).
In potem se spomnem na “eksperimentalno” novo metodo kupovanja- avtomatske blagajne in teorijo zakaj tako TUŠ, kot Merkator kot ostale verige še ne ukinejo klasičnih blagajn in ne uvedejo zgolj avtomatskih blagajn. Zavod za zaposlovanje, ki tako ni uporabna inštitucija države, bi bil preplavljen s tisočimi nezadovoljnjih&nesposobnih trgovčič, brez vsakršnih kvalifikacij, ki pa imajo izjemno dolge in dolgočasne obraze: ok, pr teh plačah štekam da ne morejo bit dobre volje, ko ti pa nekdo, ki izgleda kot nevihtni oblak prodaja kruh, te pa res mine apetit. To ima vse tudi nekaj opraviti s teorijo, da če bi v sloeniji ljudi plačevali
PO UČINKU, namesto NA URO,
bi večina ljudi v tej državi stradala.Če samo podamo primer precementiranja Prešernovega trga n Wolfove ulice. Lani, ko se je delalo “na pol” j bilo delo izgoovleno v 15 dneh, delalo pa je 20 ljudi cele dneve. Zdaj, ko se odpravlja “škodo” in se ponovno cementira, delajo povprečno 3 delavci: en razbija stari cement, en ga “sesa” in en ju nadzoruje. Tako delajo od 10 do 10.50 ure in potem enega skadijo, spijejo kavo in izginejo na malico… tako že od maja dalje popravljajo ta konec mesat. Vmes je drugih 5 delavcev, v celoti, pretlakovalo MESTNI TRG, ki je večji.
Ok, trgovke. Te očitno niso plačane ne po učinku, ne po nasmešku, ker bi bile potem gotovo vse brezposelne.
Kaj se v merkatorju splača? Nič. Najdražja veriga v sloveniji, govorica pravi da je bila na robu bankrota, ko je Jankovič končno šel, kljub temu pa so žalostne trgovčice pridno jokale v kamere za njim. Jasno se jim je zanj jebalo. Babe je skrbelo da bodo novi šefi dejansko sposobni in da bodo sledila nova odpuščanja. Še posebej če bi šefi odkrili kako nesposoben in neprijazen personal imajo. Sam sem, maja, delal v Šiški degustacije in celo naletel na prijazne tetice, a te so zgolj bele vrane. Tiste, ki še vedno delajo v redkih mini-Merkatorjih, ki so še po mestu: Kongresni trg, Gregorčičeva, Tržaška, Dalmatinova, Bavarc in podobne, so velinoma, zatežene& nerazopoložene prepirljivke.
Pridem naj na obisk? Na obisk se hodi k prijaznim ljudem, se jim kaj nese, se z njimi popije kavico ali dve in malo poklepeta. Na “Dober dan, pol kile Stoletnega kruha, prosim” dobite v Merkatorju pol minute molka potem pa ti navrže “Počak’ mal, a ne vid’š da delam?”
Ok, teta ti kar delaj. Medtem grem v Tuš. Tam bo trgovka rekla “Še kaj drugega prosim?” in se nasmehnila. Kak mesec bo trajalo, preden to potegne vsem potrošnikom, potem pa se bo trgovka z merkatorjevega kruha, nasmihala uslužbenki na Zavodu za zaposlovanje z besedemi “Dober dan, službo prosim”, a ta bo, po preverjenem receptu, ke je državna uslužbenka, na odmoru za kavo…
Ne, ne bom se vračal. Se ne splača. Sploh pa ni moje delo, da prevzgajam Merkatorjeve trgovke s pogovorom, če pa to lahko naredim tako, da grem h konkurenci.
Zadnji komentarji