V začetku je bil b(l)og(os)

   Na Velikonočni ponedeljek 24.3., so v Antični Olimpiji, po starem obredu, prižgali Olimpijski ogenj. Ogenj je znanilec Letnih Olimpijskih Iger 2008, ki bodo potekale v glavnem mestu LR kitajske, Pekingu. Obred oziroma Ceremonijo prižiganja ognja je poskusil zmotiti protestnik, ki je pritekel na prizorišče. Še pred prižiganjem Olimpijskega ognja pa je pozornost svetovne javnosti “zajel” val poročil o protestih V Lhasi. Po poročilih naj bi Kitajska “nasilno” zatrla proteste. Na dogajanje se je odzval tudi Papež Benedikt XVl., ki je kar dvakrat v nekaj dneh pozval k prenehanju nasilja. Ker se bo ta tema, očitno, vlekla skozi celotno “Olimpijsko leto” in smo na mejle začeli prejemati nepregledne količine SPAM pošte, o tem kako se Tibetancem baje že dolga leta godi krivica in nam bojo raznorazne “nevladne” organizacije, “budne” borke za človekove pravice, pridno prale možgane o tej isti temi, bom sedaj podal svoje razumevanje tega “vprašanja”. 

Če ste kdaj brali zgodovino Sino-Tibetanskih odnosov veste sledeče:

- Tibet je kvazi država, ki se je formirala na visoki [Tibetanski] planoti, ki je relativno težko dostopna. Edini svetovno znani popotnik, ki je tja zašel po pomoti, ker naj bi ga zasul plaz, je bil  Marco Polo, benečan s Korčule.

- Budizem se je v Tibet razširil iz Indije, od koder originalno pravzaprav je. Tam je kmalu postal državna religija, tudi to je, sicer bolj versko vprašanje, a povsem znano

- Kitajski imperij je po vseh znanih podatkih že včasu Rimskega imperija, v času vladavine Qin torej, segal do Pamirja in je torej vseboval tudi Tibet. Potem, ko se je Kitajska zaradi notranjih trenj, umaknila iz Pamirja se Osrednje cesarstvo temu območju ni nikoli odpovedalo, pa tudi države na tem območju so se v notranjih sporih še vedno obračale na Sinove neba, kot razsdodnike svojih sporov. Tak spor je nastal, ko je v Tibetu izbruhnila vojna med “rumenimi” in “rdečimi” kutami, o kateri vam 14. Dalajlama gotovo ne bo nič povedal. Peking, kjer je prestoloval “Sin neba” je uspešno rešil spor, na prošnjo menihov samih, v korist 1. Dalajlame (kaj je to ime ali naziv in kako se ta traparija piše???), da tudi tega vam veliki borec za Tibet ne bo nikoli priznal; in tako ponovno utrdil svojo nadoblast nad Tibetom: Dalajlama je moral Cesarju plačevati TRIBUT. Pa ne samo to: Cesarji so si “vzeli” pravico, da so omejili število menihov in nun, ki so smeli harati po samostanih ter s tem rešili vprašanje preobremenitve ruralnega prebivalstva (človek bi si mislil, da bo ta zadnji podatek slovenskim partijskim nostalgikom blazno všeč).

- Zadnja faza Sino-Tibetanskih odnosov nastopi po 1911, ko se Kitajska, odloči uveljaviti svojo suverenost nad [tributarnim] Tibetom. Še posebej po letu 1949, ko se Kitajska dokončno otrese, da pod vodstvom Maa Ze Donga in drugih komunistov (spet stavek, ki me bo priljubil komunistom, a dejstva so dejstva), polkolonialnega statusa se pojavljajo vse večji očitki o “Nasilni” Sinifikaciji in kršenju vsakojakih meniških pravic.

V čem je torej fora?

Vlade, zaradi njih pa tudi nevladne organizacije, “humanisti” in drugi lobiji na zahodu se bojijo večih dejstev:

- Kitajska se še niti prebudila ni, pa bi že z lahkoto pometla z ZDA in njihovo geostrateško ureditvijo sveta

- Kitajska ni vstopila v ASEAN; ASEAN se je priključil Kitajski: posledice se vidijo celo v tekstilni industriji EU in slovenije. Po drugi strani se države območja ASEAN na veliko pripravljajo in že prehajajo na devizne rezerve v, precenjenem, Yuanu, medtem ko Kitajska na veliko kupuje Dolarje. O tem da je vse več proizvodov “Made BY Japan [in China]“, ne pa tako kot včasih:”Made in Japan”, ne bom izgubljal besed.

Dejstva so jasna in jih pozna in prizna tudi Huntingdon v “Spopadu civilizacij”:Post Maovska, torej Dengovska in kasnejša, partijska nomenklatura, je sprožila več zanimivih eksperimentov, ki so vodili v gospodarsko rast. Potem ko je bila Kitajska še ob Maovi smrti, 1976, kot posledica”Kulturne revolucije”, skoraj vrazsulu, se je [Kitajska] začela gospodarsko odpirati in rasti.  Velike kulturne spremembe predstavljajo med drugim tudi  ponovna pripojitev Hong konga in Macaa in vse bolj odločno uveljavljanje suverenosti nad Tajvanom (kako bi se počutila Vlada RS, ko bi Srednji Duplek razglasil neodvisnost pa bi njegovo “suverenost” začela ščititi npr Hrvaška?????). Huntingdon navaja trditev v tem slogu, knjiga je izšla okoli leta 1995: če bo Kitajska s tem tempom rasla še 10 let, bo postala velesila. Od takrat ko je dotični gospod to zapisal je minilo 13 let. Kitajska pa je, kljub pogostim in tragičnim nesrečam v nevarnih rudnikih (o njih se komaj govori), rasla dalje in celo dosegla pravico, da gosti Olimpijske igre 2008, sicer povsem Pan-Evropski izum Zahodne Civilizacije. In to propdajočemu Ameriškemu imepriju navkljub. (Rupel bi me za to izjavo najbrž obesil; še dobro da nisem “njegov” študent, gotovo bi padel na izpitu. In to kljub dejstvu da tip niti ne predava.) Iz zgodovinskega dela izhaja, da je Tibet avtonomna država znotraj Kitajske. Vse o čemer se “Njegova svetost” 14. Dalaj lama, sicer svetovno priznani borec za človekove pravice in baje Nobelov nagrajenec (koliko je ta status vreden če se zameriš ameriki ali pa židom si oglejte na primeru Jaserja Arafata) sedaj lahko pogaja s Pekingom je avtonomija znotraj Osrednjega cesarstva in nič drugega. Pa naj se sliši še tako arhaično povedano: vsakršna drugačna rešitev ni sprejemljiva za Kitajsko [oblast]. Bolj natančno povedano: Tibet je za Kitajsko, pa tudi za ZDA, ki se tako zavzemajo za neodvisnost obeh provinc [Tajvana in Tibeta] strateško pomemben, pa ne zaradi njegove svetosti, pač pa zaradi geostrateške lege v srcu Azije. Se spominjate tiste čudne vojne med Kitajsko in Indijo v Nehrujevih časih (ko je Kitjaska, baje za zajtrk, pojedla Indijo a ji pustila njen status- ta vojna se je reinkarnirala, če hočete, v seriji Babylon 5, kot spopad med Zemljani in superiornimi Minbariji)?

V spreminjajočem svetu, ki vse bolj hlasta za “Novim redom”, spet arahični izrazi, kjer se Ameriški vpliv manjša in se nesposobnost Busheve admnisitracije ter preživelost njenih ukrepov prikriva s promoviranjem “opija tega hipa” Demokracije t.i. “Zahodnega tipa” (kaj to je ne vejo niti amerikanci sami-oglejte si njihove volitve 2000 in posledice tega debakla) se je že pojavila skupina novih velseil: poleg Brazilije, Južno afriške repubilke in Indije še Kitajska. Slednja že sedaj zsenči vse prej naštete.

Civilizacija, stara skoraj 7000 let, kot je Kitajska, se je v zadnjih 32 letih povzpela v  neslutene višave. Še vedno porabi 40 miljard Dolarjev za obrambo, a se v Pentagonu že pripravlja “worst case” načrte, kljub temu da je trenutni Ameriški “obrambni” proračun že presegel 400 miljard Dolarjev (Vojne v Iraku, Afganistanu in protiraketni ščit trejajo izdatke neslutenih razsežnosti-deficit pa kakor vedno je prenapihnjen). Da bi pa ne bilo treba iti Ameriškim vojakom v boj, trenutno so prezasedeni s pretepanjem protipravno zaprtih oseb v Guantanamu, posiljevanjem in poniževanjem v Abu Grajbu in trpiunčenjem Afgancev v Afganistanu so si ZDA, v tej novi strategiji, postavile baze v Tadjikistanu, Kirgizistanu in Afganistanu ter Pakistanu. A podobno kot v zgodbi s Kosovom, vedno se splača imeti rezervno marionetno državo na voljo, kamor se v tvoje čete hitro umaknejo, če bi se na primer v Tajikistanu ponovil model [baje še kar živega] vodje [po moje bajeslovne]  Al Kaide, Osama Bin Ladena, tu pa pride na vrsto eminentno strateško pomemben člen- Tibet.  Seveda se politične in geostrateške cilje, le kako se tega nikoli niso naučili partijici (????), da najlepše zamaskirati v vrečo tako imenovanih “Humanitarnih razlogov”, ki so sleherniku razumljivi. “Niko ne sme da vas bije” je stavek ki ni takoj razumljiv samo slehernemu Slovencu pač pa tudi Srbu in kosovaju. In če torej Kitajski policist tepe meniha se duhovnemu vodji slednjega lahko porodi podoben stavek. Že res, kitajski policisti morajo nehati tepst separatistične menihe, morajo pa po drugi strani, braniti Suverenost Osrednjega Cesrastva.  In konec koncev, kaj je bolj plemenitega, kot braniti domovino in s tem ves svet pred preagresivno Ameriko, ki se za dosego svojega geostrateškega načrta ne obotavlja več ogrožati celovistost suverenih držav povsod po svetu?????  Največ kar se, če si privoščim zlobno pripombo, lahko zgodi tibetanskemu menihu, če bi zoglj teoretično jasno, umrl pod “peto kitajskega škornja”, je to da se bo ponovno rodil na višji stopnji zavesti. Ali kot pravi G’kar (lik iz Babylona 5): Včasih je reinkarnacija najbolj tvoren in zaželjen, prehod iz enega cikla “trpljenja” v drugega.

 Danes sem zjutraj odprl dnevnik, no v bistvu ga nisem odprl, ker je “n.n.” na zadnji strani. Samo razgrnil sem ga in zgrožen ugotovil, da baje večina mulcev v britaniji, točneje tretjina, kar je 33%, ne ve kdo je bil Winston Churchill.

Res, da tega nisem prvič bral. A prvič sem to statistiko, če temu porazu lahko tako rečemo, enostavno odmislil. Sedaj pa me je že malo zaskrbelo. Razumel bi, če večina Romunskih otrok nebi vedela kdo je dotični Britanski medvojni premier. Ampak da veliko število otrok v Britaniji ne ve kdo je Winston Spencer Churchill je pa sramota. Tudi za to, ker ves ostali svet zanesljivo ve, da dotični Heroj zgodovine, ni niti pod razno izmišljen.

Winston je bil vitez Reda Podveze in nekaj časa tudi heir-apparent, očitni dedič kot bi se lahko reklo, naslova vojvoda Marlogorough, dokler njegov stric ni dobil sina. Pa tudi Minister za Vojno, Mornarico, Finance,…, Premier,…

Drug dokaz, da tudi v angliji ni vse tako kot mora biti pa sem dobil popoldan, ko sem v Kamniku, v nekem lokalu, razgrnil delo.

Prestižna Univerza Oxford, je zaprosila redarje “Občine”, to je Grofije Oxford, za pomoč pri vzdrževanju reda na področju univerze.

Kljub temu, da ne trdim da sem strokovnjak, nisem popoln analfabet.

A anglosaškem sistemu Univerz, so te ločene iz področja mestne policije in redarstva in torej avtonomne. Na področju “Kampusa” sme delovati samo t.i. Campus Plice, ki je podrejena rektorju. To je, v ameriki, tudi razlog za neučinkovito preprečevanje morilskih pohodov raznih besnih študentov. Za vstop na ozemlje Campusa mora policija, baje, celo zaprositi za dovoljenje rektorja.

Tu bo torej, redarstvo Mesta Oxford, z dovoljenjem Rektorja, Univerza omejila svojo lastno avtonomijo oz. se odpovedala delu le te. To bi znalo postati zanimiv presedan, še posebej ker angleži nimajo t.i. Običajnega prava, kot slovenci, pač pa t.i. Case law, kjer vsako novo pravno prakso razložijo s presedanom.

Ta primer bi nekoč lahko služil omejevanju avtonomije na vseh univerzah. Še posebej, sledeč nedavnim primerom, v Ameriki.

Sta pa ti dve novici zbudili v meni tudi odziv na povsem človeški ravni. Kam le gre Britanija? Kdo so otroci, ki bodo čez leta oblikovali Britansko družbo? Bodo sploh poznali pomen najbolj osnovnih dobrin svoje družbe? Shakespeara, Byrona in številne druge?

Ne morem si pomagat, sem pač anglofil.

Kot odziv na moj zadnji post so me prijatelji, štirje geji, opozorili da sem postal FAG BASHER. Tako se je rodila ideja za to kategorijo.

In že je tu prva objava v tej novi kategoriji.

S frendom sva pred kratkim, na nekem vikendu, ugotovila sledeče pravilo: Gejčoti ratajo neuporabni takoj ko potrebuješ njihovo pomoč ali pa se na njih zaneseš, da bodo zate izvedli nek projekt. To ne velja za vse, je pa res, da izjeme potrjujejo pravilo.

Lani so se študentje tretjega letnika Teologije odpravili na “Strokovno ekskurzijo na Irsko”. V okviru tega projekta, vodil ga je generalni vikar Jamnik, so si študentje omislili še majice. Na njih je prof dr msgr Jamnik, v čolnu, ki vesla na Irsko.

Po srečnem naključju je ena od folij za te majice, preko gejevskih zvez, prišla meni v roke. Tu pa se začnejo težave. Majico sem si kupil sam, v H&M, na Čopovi. Ker pa nisem “profi” v likanju, pač nisem gej in mi likanje ni hobi, sem projekt prepustil enemu od gejčotov. To je bilo Julija lani.

Včeraj sem dobil majico, po skoraj celem letu zamude, v roke. Folija, s podobo generalnega vikarja, je polikana amatersko, postrani in grdo. Skratka, popoln dokaz da geji in tehnika ne grejo skupaj. Škode sicer ni več kot za 5 EUR, kolikor je “koštala” majica.

Sem pa dobil dober nauk:

Nikoli ne izpusti preprostega načrta iz rok. Še manj prepusti stvari v roke gejevskemu frizerju, ki se hvali, da ima doma profi opremo, v tem primeru za likanje (there goes my free haircut). V večini primerov to pomeni grozljivo zamudo in popoln poraz pri izvedbi. Če je ta gej še tvoj znanec, za povrhu, potem bodi sploh previden. Sej veste, geji pa njihova pregovorna občutljivost. Z svojimi fag basherskimi komentarji bi utegnil koga resno prizadeti… me and my big mouth

S to majico sem sicer nameraval “frajarit” po faksu, a kaj ko je sedaj, ko jo imam, uporabna samo kot pregrinjalo za naslon mojega stola ali pa kot mikica za spanje.

Bogu bodi potoženo…

Čas bi bil za uvedbo nove kategorije: Quo vadis, slovenia.

Ta teden sem, v svoje veliko veselje dobil avto. Znova. No v bistvu, če bi sledil lastni minimalnim standardom izpred treh let, to niti ni avto. To je moder Punto. FIAT zame, po defoltnu, ni avto. Ampak, ker sem trenutno reven, bo dokler bo. Največ itaq dve leti. In ni moder Punto, ampak je (gejevska gesta s polomljenimi zapestji) M-O-D-E-R Punto. Besedo “nov” sem izpustil že po defoltu, ker novega avta, razen od daleč še nisem videl: po 15 let starem Suzukiju, ki sem ga podedoval tik preden je umrl (avto namreč), po vsej svoji familiji:stricu zidarju, ki je avto “prodal” lastnemu fotru, po starem fotru ki je avto podaril najmlajši hčeri in po teti, ki mi je avto spet “prodala”; po skoraj 10 let starem polotu, ki sem ga dejansko kupil na položnice, oz ga je moja mati in imel potem do konca probleme z njim ker je bil pač registriran na mojo mater sem zdj dobil Puntota. Tud’ zato sem se navadil, za avte in službe, na enake standarde kot fish za razmerja: največ za dve leti.

Po petih mesecih sem prvič sedel za volanom in takoj se mi je vsula toča komentarjev na več tem: kako kupovati avto in ga kupiti  v samo 12 urah; kako za nakup porabiti “samo” 800 Evrov; kako Evri SPLJOH NISO denar; kako je prometni zakon pokvaril prometne razmere; kako me je groza, 5 mesecev po nesreči, spet vozit; koliko treme imam ko 5 mesecev nisem nikoli sedel za  volanom, kaj šele vozil; kako so šoferji neodgovorni in vozijo vsevprek brez upoštevanja pravil. Tud o tem kako so se pešci skvarili in ne znajo več ločit pločnikov& peš con od prometnih površin, kako se je Ljubljana potopila v pločevino odkar je Čefurović Županović zaprl center za promet, kako sta se tržnica in Ciril-Metodov trg povrnila v osemdeseta leta in postala parkirišči, kako je mestna občina dokončna zajebala promet po Ciril-Metodovem trgu in škofa “zaprla” v Center, skratka sanje vseh straih komunistov.

Vse te ideje so mi šle po glavi do trenutka ko bi sredi Zvezde, natančno ob izhodu iz peš cone ob koncu Wolfove, skoraj povozil frigidno staro babo, sumljivo podobno Vesni Godina, teta se sploh ni ozirala na to da ji trobim. Prečkala je cesto MIMO DVEH zeber in NI JI BILO mar. Odprl sem okno in se za vsak primer zadrl: “Doktorat in profesura na FDVje te ne ščiti pred blatnikom koza frigidna!” No pol je teta mal splahnela, sam takrat je bla pa tud že na pločniku, tja pa tut zarad frigidne FDVjevke nebi zapelu. Najbl butast mi je blo k je 5 metrov nižje zlezla v enako skrišpan Punto in se odpelala. Nalašč nisem tam parkiral.

No vsi ti pripetljaji so bili uvod v nastajanje te nove rubrike. Potem ko sem končno parkiral v bližini faksa, v zaprti stranski ulici, rezervirani za “stanovalce bloka in nadškofijo”, karkoli že to pomeni, sem se peš čez center napotil k Miču. Kam smo prišli, sem se vprašal, ko sem odhajal. Ne samo da se moraš za k  frizerju NAROČIT, in se za zamudo poravičit, kot da si zamudil neka svetovno pomembna predavanja na faksu. NE! Eno brezvezno striženje pri velepomembnemu pedru te stane 21 evrov in pol. In pol peder, se oproščam širni gejevski sceni za žalitev njihovega osrendnjega poklica, celo pričakuje da bo dobil EVRO NAPITNINE ker je pač mojster s škarjami do te mere, da ti kljub trudu ni uspel odrezat ušes. Ne samo da napitnino PRIČAKUJE, tudi jasno ti pove da ČAKA NAPITNINO. “Za 21 evrov si ti kr sam kupi nov roza lajbič.” sem mu rekel in pri tem frizeraju nimam več možnosti za striženje. Hvala bogu. Kupil si bom strojček za striženje in bo pač pel vsak mesec. Konec koncev pa poznam vsaj enga pederskega frizerja, ki me je že strigel zastonj, pa me bo mogoče še kdaj. Če pa ne- pa tud prav.

Popoldne v BTC Sitiparku (why da fuck se slovenska trgovina sred Ljubljane imenuje si-ti park????) in zvečer v Supernovi sem opazil vse možne razloge zakaj obstojajo trgovski centri in zakaj so na obrobju mest: geji, ki so že tako marginalci slovenske družbe, se zbirajo tam. Da lahko vsaj malo menjajo prizorišča svojih WC-fuk eskapad morajo it na Bus in se peljat, ker večina nima avta, na Rudnik, da ima še LPP  kj od te roza-revolucije. Večinoma se bo Ljubljana, v tem se strinjam s kolegom, obesila s temi mega centri. Bom se pa neskončno zabaval, ko bojo vsi roza trgovčiči ostal brez dela, ko bo nastopila tako strašljivo obetana recesija.  Centri, kot je nova Supernova na Rudniku, so potrošniku potrebni približno toliko kot je ribi potreben pločnik. V Supernovi, na primer, se ne prodaja ČISTO NIČ DRUGEGA kot to kar se prodaja že, v prej omenjenem, Sitiparku ali pa v Intersparu Vič. Niti so izdelki bolj pestri, niti so cene ugodnejše ali prisotne kake znamke, ki jih drugje ni. Edino kar sem imel od izleta tja, je bila kava, predraga jasno, v baru kjer delajo, SPET, samo pedri. OK, tipi nosijo črne srajce in zlate kravate. A takoj ko je kolega spoznal svojega frenda, ki je jasno gejček, me je mlada kelnerca začela sovražit. Tako osornega napada na svojo nepedrsko integriteto še nisem bil deležen. Če me ni ignoriral se je pa potrudil da me je že s čim udaril ali pa polil. Sva spila, kolega se je neskončno zabavov na moj račun, ko je spoznal da je dejansko “bistvo” ljubosumnega izpada nekega gejčota in šla. Hvala bogu ni polil vroče kave po meni, ker bi ga pol moral na gobec; pardon, na napudran nosek.

Gremo nazaj na nakupovalna središča? Osrednja ugotovitev večera, poleg te, da se bojo trgovski centri na Rudniku v 5 letih pogreznil v  Barje je da se bo Rudnik čez deset let tako že odcepil po t.i. “kosovarskem receptu”. “Raja mora bit prenažrta da nima ambicij in potem Janez Janša lahko mirno niža standard tega trapastga naroda.” Poleg te je še ena osrednja ugotovitev dneva “Prenažrta raja si stalno išče nove zabave. Zato so tipi, prepolni nabildanga ega, ugotovl da pecanje emancipirane bejbe v diskoteki traja predolgo in stane preveč, če računaš na takojšnjo zadovoljitev svojih potreb, da je pa po drugi strani cenejš in hitrejš potegnt v kot gejčota, ki takoj pade na kolena in v zameno za oralo ne zahteva tri tedne dvorjenja, ker se zadovolji s polnimi usti sperme-posledica:Hetero tipi so izginili iz javnega življenja.” Če pa že niso tipi, ki se nahajajo v teh centrih, geji so pa bi-tolerantni.

Na srečo sva šla z Rudnika naprej v “mafijski” lokal, ki ga poznava. Lokal je bil, kakšno presenečenje poln tipov, čefurjev in gejev. Popravek, lokal je bil poln gejsvskih čefurksih mafijcev.

In tako se je dokončno rodila tale rubrika.

Zadnji udarec sem doživel danes, ko sem po dolgem času, par mesecev nisem kpil knjige, znova stopil v knjigarno. Ne vem kako, ampak prej nikoli nisem opazil, da so zlobni knjigo-tiskarji začeli tiskati CENE na platnice knjig. V tej zaroti tiskarjev in knjigarnarjev so edina žrtev bralci. Znotraj tega pa ozek segment: Obdarovani bralci. KUpoval sem, sicer Versko literaturo, darilo za RD moje mame. Podaril sem ji, ker sem ubog katoliški teolog, pa še gorenc zapovrh, Sveto Pismo cenene izdaje. A šele ko sem ga prelistal, nisem bil več v Metropolitani, sem opazil ceno na zadnji platnici. V Siti parku so mi podarili, pri Novakih, nalepko z napisom “Vale Novak”, da sem jo prilepil čez ceno. In to je bilo to. Trgovko, baje imajo vsi zaposleni v Vale vsaj diplomo, sem vprašal če ta trend njihove kupce moti. Potrdila mi je sum. A ko sem hodil po trgovini sem opazil da se je tiskarna Vale Novak pridružila zaroti. Kaj pa trgovka ve…

Mislim da sem v knjigi “Princ in Berač” Marka Twaina prebral komentar: “…we be going to the dogs…”. Mali “princ” Edward, ko izve da je Krona v ogromnih solgovih, neuk kakor berač lahko je o astronomskih zneskih, pove kar se mu zdi. Mogoče sem res samo neuk berač, ampak vidim da gre ta družba k hudiču. In to me moti. Mogoče bom samo “pes, ki laja, ko se karavan pomika dalje”, pa vseeno. Tiho pa ne bom.

Če ne iz drugega razloga zato, da bo moja beseda pri zagovoru, skupaj z Johnom Gauntskim, vojvodo Lancastrom: “…for sleeping england long time I have watched…”

———————

Ta post bo po moje v rekordnem številu kategorij. Ampak ta nova kategorija bo mela še veliko objav. Pa še obvestilo za vse, k bi radi pljuval po men zarad homofobnosti te objave. Ko sem to bral se skor umrl od smeha zravn. Samo preglejte moje kategorije in objave v njih, pa boste vidl da sem latentno gej-friendli. Mogoče me je vrgl to k sem brez keša…

Poznate pravilo: “Vsak po svoje, Bohin’c pa s s vedrom”????

No če vam je to znano potem vam ni posebej treba razlagati kaj sem izvedel. Po dolgem času sem se pripravil do tega da se “zapravil” pol ure pred televizijskim sprejemnikom in gledal poročila na RTS. Zame so edina realno kvalitetna poročila tam.

Pa pade vn sledeča izjava.

Župani Gorenjske regije: Bohinja, Bleda, baje pa tudi Radovljice, Jesenic in Kranjske gore (baje vsi ti, če se motim pa komu mar) in prišli na dan z rešitvijo.

Župan Bohinja je izdal “backplot” celotnega načrta ko je izjavil, za RTS, da “Bomo dobil novo športno infastrukturo, ki jo rab’mo”.

Tako je. Gre za OLIMPIJSKE IGRE in nič manj kot to.

Pred leti so baje, spet ti isti ljudje, vneto spodbujali in podpihovali načrt ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER TREH DEŽEL: Furlanije-Julijske-Krajine, Koroške in Slovenije. A ker je ta, kljub prestižni ravni čezmejnega sodelovanja, projekt bil mrtvo-rojeno dete, ni iz njega ratalo nič pametnega. Avstrija in Italija sta umaknili poizvedbe o interesantni noložbi v slovensko smučarijo, še posebej po tistem, ko je slovenija ostala povsem brez snega (in smučarjev vrednih omembe v športnem časopisu) in stvar je, vsaj za ljudi z malo logike, umrla.

Drug zaviralni moment je bil nesposobni slovenski Olimpijski Komite, ki ga vodi, večno nesposobni in prav tako že bivši šef Razdružene gliste- SD, Kocjančič (tip je baje pred leti skoraj potopil Adria Airways). Tip fura vodstvo, dosmrtno ja, Olimpijskega Komiteja, ker so ga povsod napodili zaradi nesposobnosti- in to se mu je dogajalo še v partijskih časih, ko nesposobnih partijskih kadrov načeloma niso odpuščali. Zdj, ko si je našel nišo, kjer vsaj ne more naredit otipljive škode, komu pa mar s kakšnimi vesli vesla Čop, se mu pa dogajajo Gorenjski župani.

Kaj tem kljukcem ni jasno je še vprašanje. Kandidacijski postopek sam stane do 100 miljonov Evrov, ki jih vrli gorenski župani NIMAJO na voljo. Zato so, da bi dobili podporo, pisali prav tem istim bedakom, ki so pokopali že prvi tak neumen projekt.  Pismo izgleda približno takole:

“Draga vlada in še dražji OK, prosimo vas, da nam po Božičku, Miklavžu in dedku zmrzalu, kljub inflaciji, recesiji in vsemu ostalemu ekonomskemu sranju; Predsedovanju Eu navkljub, nakažete takoj 100 MILJONOV EVROV, da objavimo kandidaturo za OI 2018. Imamo vas radi, zmedeni gorenjski župani.

Zdj vam je jasno zakaj gornje geslo, ja tam gori, prav na začetku????

Tam kjer vsak normalen tip obupa se gorenc, še posebej če je z Bohin’a, šele dobr zagrize v stvar. Kljub vsej gorenski pregovorni delovnosti in pridnosti, pa mislim, da so si gorenci, ejga, tokrat našli kost ki je ne bodo uspešno obglodali.

Lepo vsa prosim, Olimpijske Igre v Kranjski gori???? O Bohhhhhh……. sj še koncerta Dvaida Bowie-ja v Planici niste znal organizirat. Boste pa OI??????

NOT!!!!!!!

 Že nekaj dni se je govorilo o tem. Zdj pa se je dokončno zgodilo:

Svojo kosmato in precej frigidno  dušo je izpustil email.si

R.I.P.

Pgrešal ga nihče ne bo.

Je pa zdj problem  za moj piknik. Kje nj zdj najdem vse te blogerje, ki so rekl da pridejo na piknik? No sej to še bo nekako. Škoda je dveh let objav, ki so kreperale z email.si-jem, ker se nisem utegnil pobrigat za back-up kopijo vseh postov.

To je namreč že tretji blog, ki sem ga v roku enega leta izgubil. Mislim, da moram poskrbet da ostala dva bloga navta tako hitr kreperala kot ostali.

Me pa resno skrbi, da bom, kot avtor postov, ostal povsem neopažen. To je resen udarec za moj ego. Sj, da bi vplival na zgodovino, preko teh postov, si nisem utvarjal. Sem pa na ta način ustvarjal “fond” misli, če bi kdaj v bodočnosti, recimo, nepredvideno kreperov.

Ta krepirajoči email.si me je postavu, znova, z novga vidika, pred lastno umrljivost. Po  svoje zna bit to zanimiv. Je pa tako čudno, ko tvoje objave propadejo prej kot ti .

Še ene stvari sem se zdj zavedel: da je izjava o ne-uporabnosti neta in gre takole: “Če bi kdaj v bodočnosti, without the benefit of the internet we have now, gledali v preteklost, bo sedanjost najslabše dokumentirana doba vse zgodovine.” To očitno drži.

Bo treba it nazaj na papir pisat dnevnik. Kar pa pomeni nadoknadit moj stari “e’dainski” koledar.

O, Boh. Manjka mi že tri leta koledarja….

(Karikatura je last avtorja in je tu samo ponovljena: Franco Juri, Dnevnik, 13.2.2008)

Tale slika me navdaja z eno zelo zanimivo idejo. Tisti, ki se še spominjamo “pionirskih časov”, se še spominjamno pesmice “Lepo je v naši domovini biti mlad”. No to besedilo sem, malce popravil. Toliko da sem spremenil konec te neumne rime. Dodal sem pač bolj realno končnico.

Že pred leti sem prišel do tega ciničnega pogleda na svet. In v preteklih letih se je v meni ta ideja samo utrjevala. Ob pogledu na trenutne ankete o delu vlade pa je postalo povsem jasno da to geslo drži.

Vlada je, v predvolilnem letu, ob tem da ukinja nesposobno Protikorupcijsko komisijo, prišla, po lastni krivdi, pod plaz napadov o korupciji. Posledično je, zaradi nesramnih medijskih napadov, vladi padla priljubljenost. Kako to porazno stanje rešiti?

1.V javnost so poslali slike aretacij direktorjev gradbenih koncernov, sicer povsem jasno koruptivnega Zidarja in druščine. S tem so rajo vrgli iz tira. Kot sem sam pourdaril, si mnogi v raji tega niso upali predstavljat. Sej veste: rajo manj skrbi, ko jim direktor krade kruh iz ust, kot takrat, ko jim vlada “ugrabi” direktorja. Se še spomnite panike ki so jo zganjale butaste trgovčice, ko je z Mercatorja odšel Jankovič?

2. Potem so naprej porinili Srečka Janšo, direktorja javnega podjetja ATC. Ta je objavil, da je prišlo do nepravilnosti pri razpisu za gradnjo nadzornega stolpa na letališču Brnik, in ne Pučnik, ter si s tem zabil zadnji avto-gol, vsaj v očeh vlade.

3. Zaviralni moment je nastopil, ko se je raji odleglo: Zidarja so, ker je “doniral” miljone uradnikom, izpustili. Na prostost so se vrnili vsi, ki so si le to, lahko plačali. V zaporu je torej ostal tisti, ki je bil določen za “grešnega kozla”.

4.Mediji, besni da jim je “zgodba” spolzela iz rok, so stvar znova analizirali in prišli do enakega sklepa, kot vlada: Vsega je “objektivno” kriv Srečko Janša.

5.Minister Žerjav je, po v naprej pripravljenem scenariju, pozval g. Srečka Janšo naj odstopi. Ta je, na veselje vseh, odstop takoj zavrnil. Vsi so od tega imeli zgolj dobiček. Mediji zato, ker so lahko veselo pljuvali po “neodgovornem” Direktorju ATC, vlada pa zatko, ker je to pljuvanje iz ozadja še podpirala.

Analiza: Vladi je uspelo, s tem da je raji vrgla pesek v oči, utrditi si položaj. Z navideznim pregonom korupcije, ki je za vlado in medije popolnoma uspel, je vladi uspelo diskreditirati sposobnega človeka. V celem postopku je vlada odkrila in “odpravila” korupcijo v javnem podjetju na povsem napačen način. Odstranila je edinega človeka, ki je korupcijo oviral. Zdaj to, ali se bo stolp gradil a li ne, niti ni več pomembno. Ne samo da si je vlada popravila medijsko podobo, obrnila je javno mnenje sebi v prid in pri tem umetelno “pojahala” medije, ki so ji spet pridno jedli iz roke. Pri tem si je vlada pridobila proste roke, da končno, lahko ukine Kosovo komisijo. Pa tudi za volitve bo nekaj teh “kreditov” še ostalo. Kako bo ta afera vplivala na delo v ATC pa tako nikogar ne zanima.

S to afero je Janez Janša dokazal da je bil priden, ko je bil še partijski podmladek in da je Kučan dejansko naredil hudo strateško napako, ko mu ni omogočil kariere znotraj partije. Naš premier se je ob branju knjige “Vladar” očitno veliko naučil. In to znanje sedaj s pridom uporablja na nas.

Ima pa to tudi ostale posledice. S takimi manevri, o tem sem pisal že takrat, ko se je Sanader obdržal v sedlu in to kljub drugačnim pričakovanjem, bo Janša brez težav pometel tako s Pahorjem, kot z “Za hec” in podobnimi klubi nesposobnih ultra levičnikov.

Bojim se, da se nam obeta še en mandat “naše”, to je desne, vlade. In ta nas bo, po potrebi še velikokrat, takole na suho, nategnila.

Medklic:kje se kupi librikant????

In samo zato, da se obdrži v sedlu. Si lahko predstavljate da se takle blog zapiše človeku, ki je desničar? V tej državi nam mora it res slabo, mar ne?

Ni kaj. Narod dobi kar si zasluži. In prav zato je v tej državi najlepše bit “ablast”.

——————————–

Sveti Angeli, luč v naši temi, prosite za nas.

.

.

.

.

.

.

Že nekaj časa premišljujem kateri video bi začel novo “verigo” razpoloženjskih skladb v rubriki “Moja muzika”. Končno sem se, ob veliki preivdnosti, odločil za Nabucco. Arija “S’appressan…” je tista, po kateri se mi, vsakič ko jo poslušam, naslednji dan svet podre na glavo.

Lepše sicer ni v celem Nabuccu, razen mogoče “Salgo gia”, a imam dejansko, dokazljivo, vsakič ko jo poslušam, težave. Že vsebina arije je zanimiva: Nabucco, krajše za Nabukodnozar, kralj Babilona, je pravkar zavzel Heruzalem. Vdrl je v tempelj. Pred celotnim prebivastvom in pred Prerokom se razglasi za “Edinega živečega Boga” in to kar v templju Živega Boga Izraelcev. Takrat nastane šum z neba in Prerok zapoje “Že Čutim Božji srd, Bliža se dan Tvoje jeze…”Nabucca zadane strela in se mu zmeša. Iz tega sledi še ena lepa arija te Drame, to je “Deh perdona”. Zlajnane in čip verzije “Pesmi sužnjev” ne maram. Oglejte si spot in uživajte.

Najbrž bom mel jutri težave…