V začetku je bil b(l)og(os)

Pretepen je v nedeljo obležal na pločniku 33 letni Matej. Umrl je po dolgem boju za življenje, v soboto ponoči.

Vprašanji, ki se postavljata sta:

- Kdo preverja podeljevanje licenc varnostnikom in kako je mogoče da sta v enem letu umrla kar dva človeka pod pestmi varnostnikov. Očitno nekaj ni povsem v redu z inštitučijo ki nadzira podeljevanje licenc varnostnikom. Konec koncev je moj “kolega”, ki je prav tako varnostnik, pred kratkim na Prešernovem trgu enajstletnim mulcem kazal delovno orodje: pištolo (na srečo brez nabojnika-vsaj to se je idijot spomnil da je naboje vn pobral) in “bokser”. Še ena pomenljiva o vedenju varnostnikov po mestu. Mimo mene, v kovnici, je šel varnostnik. Pozdravil sem in rekel “Dober dan, kovanček za srečo”. Tip mi je zabil “To je moja sreča” in z roko objel ročaj službene pištole. Janko je prasnil v smeh in po tiho, ko se je tip odvlekel dalje siknil “Idijot”.

drugo temeljno vprašanje ki se zastavlja pa je

-Kako je mogoče da smrt Človeka, pa čeprav je “klošar” ali Kralj ulice, ni dovolj pomembna za v medije???? Še posebej če vemo da je bil pokojni Ubit?

Jankovič, ko s(m)o ga ustavili na mestu spomina na Mateja, je kraljem dal denar, “zapijte spomin” je rekel in dal 50 evrov. Ena izmed potez župana, katerega dejanj ne odobravam vedno. Vsekakor pa je “renesančni princ”. Ve kdaj zapravljati in kako se prikupiti “raji”. Tusi s takimi prispevki Kraljem.

To sicer ne spremeni vprašanja kako odpraviti iz našega mesta nore varnostnike. Še manj pa reši dilemo kako norce spoditi iz vrst varnostnikov.

Štekam da varnostniki po diskotekah marsikaj vidijo, tudi doživijo. Ne smemo pa pozabit da jih večina sodeluje vsaj z enim dilerjem, da imajo “deleže” od vseh narkičev, ki hodijo v lokale, da torej govorimo o tem da je med varnostniki tako ali tako večina đanksov. Poznam zgodbe kako đanksi pri varnostnikih z “lajnami” kupujejo vstop v lokale, kako dilerji “izgubijo” kak gram, ko grejo mimo varnostnika: ta ni prepričan kaj je tip izgubil, se skloni in pobere, vmes pa je diler že v lokalu. Varnostnik gre potem “na wc pavzo”- pa naj gre za šmrkanje ali pa vbrizgavanje “z guni”-iglami.

Jp, Matej je bil moj prijatelj. Skupaj sva zapila njegovih 33 let. Skupaj smo pohajkovali, se smejali, veselili, pili in posedali za Ljubljanico.

Potem smo en teden trepetali zanj, upali…

V soboto smo izvedeli. Popoldan. Dokončno. Sum, strah, potrjen.

“HAHAHAHA kovanček, si videl kako se naredi kovanec za pet evrov?”

Otroški smeh, vesele oči, nagajiva drža.

“Čestitam, prevaral si me” sem rekel. “Da te ne znam skupo bi te platio” sem dodal. Smejala sva se. Roki sva držala skupaj v “gimme five” in se zavrtela v krogu, pod lepim zlatim soncem…

Pa tako lep dan je bil, preveč lep za smrt…

Trackback naslov | RSS Komentarjev