V začetku je bil b(l)og(os)

In to če slišim samo še eno pripombo o tej kretenski prašičji gripi.

Vlada, ki sicer ni sposobna zagotoviti preživetja Mure, najbrž tudi zaradi dejstva da je ves cenen tekstil zdj označen z nalepko “Made in China”, bo razposlala zgibanke z navodili bebcem, padon davkoplačevalcem, kako ravnati pozimi, ko pričakujemo “Izbruh za končanje vseh epidemij”.

O tem kako morbidno in zoprno mi je to namerno medijsko “podrkavanje” na to gripo, se ne bom niti govoril.

Bolj zaskrbljujoč je podatek da je vlada RS naročila skoraj miljon pa pol odmerkov zdravila za to gripo, poleg tega pa bo, JP SREDI RECESIJE, pripravila še zloženko z navodili za vedenje raje v času pandemije. O tem kakšna so pooblastila SV, CZ in MNZ-GPU v primeru krize ne ponovno ne bom izgubljal besed.

—————————–

Upoštevajoč sledeče:

-že nekaj časa nismo imeli ne velike vojne ali res ogromne pandemije (s tem mislim tako pandemijo, zaradi katere bi pomrla večja skupina ljudi: španska gripa med 1.sv.v. in AIDS [33 miljonov žrtev])

- ameriški mednarodni ugled ki že dolgo ni bil na tako nizki ravni kot sedaj

-prehod azijskih centralnih bank na rezerve v Yuanu, združen z dejstvom da je dolar vreden manj kot kdajkoli doslej in njegova vrednost vztrajno pada

- Obama je napovedal reformo zdravstvenega sistema

—————————

Oder je pripravljen za scenarij kot ga je Hollywood objavil na serijah in v filmih že v osemdesetih. Pobeg iz New Yorka, kasneje pa še Bladerunner: ameriške farmacevtske firme ohraniti svoje monopole in vpliv Amerike sprožijo pandemijo, ki v prvem letu potamani med 27 in 32% populacije sveta, nakar panične vlade bolj ali manj pokleknejo pred karšnimikoli pogoji, ki jih želijo postavit ZDA (njihovi farmacevtski giganti) in smo prispeli v svet antiutopij poznih osemdesetih. Tak scenarij je bolj pisan na kožo kakemu debilčku iz teksasa, a “vsega pa pač ne mor’mo met” pravi gorenček.

Kakšno zvezo imajo tu priprave Pahorjevega skreganega krdela z globalno, recimo temu, zaroto za množično izumrtje?

Pahorjada, očitno ne povsem nevedna, je sprejela odločitev: v primeru da bo pandemija, ki naj bi se začela najkasneje novembra, res huda je milostno pripravila miljon in pol odmerkov zdravila. Qu*c je v tem da nas v tej državi živi dva miljona. Ali vlada že vnajprej računa s smrtjo 25% populacije je neumestno špekulirat. Vsekakor je jasno da lahko marsikdo, kot bom to storil jaz, zavrne cepljenje.

V resnici nisem niti nor niti paranoik ampak taki prebilski me obhajajo ko poslušam novice o tej poje*eni gripi. Naslednji ki mi jo bo omenil jih bo dobil na njuškalo.

Nauk za bedake, ki ni citat iz SVP. Bog je Noetu obljubil da potopa ne bo nikoli več. Dokler je na nebu mavrica imamo za to garancijo dogovora, ki se ga Bog drži. Če bi pa določeni mediji in politiki radi, zaradi kratkoročnega dobička, sprožili MELE (mass extinction level event) pa je to že druga stvar, za katero bodo pač prevzeli odgovornost pred Bogom in svojo vestjo.

Ste se že kdaj vprašali, razen v primeru da ste s tem seznanjeni, zakaj je pravzaprav nastala EGS? Kako je prišlo do podpisa Rimske pogodbe ali pa še prej zakaj točno sta Nemčija in Francija, kot prvi, podpisali jeklarsko pogodbo in tako v tem kar je postalo nukleus NATOa kot EGS združili francosko surovo jeklo z nemškim orožarskim znanjem? In kako to da so le par let kasneje k tej pogodbi pristopile še 4 druge države?  NAjbrž vam je že sedaj malo bolj jasno zakaj je sredi 90ih neki ameriški uradnik, natančneje direktor CIAe zagrešil indiskretnost, ko je izjavil da je EU v bistvu “kolonija ZDA”. Še natančneje NATO.

EU je znana po tem, da ne gradi skupne zunanje politike, ima omejeno skupno finančno politiko, ne grai višjih nebotičnikov kot ZDA, Britanski premier se 2x letno usklajuje in to že od leta 1945 dalje, z predsednikom ZDA, NATO blokira projekt GAlileio,…

Vprašajmo se nekaj kar zaposluje zgodovinarje od, tako rekoč začetka časov: zgodovina-kako jo vidimo. Bolje povedano: kako gledamo na zgodovino: kot linearni tok ki priteka iz preteklosti in gre v neko neprepoznavno prihodnost? Mogoče pa je zgodovina ciklična? Agrarne družbe že mislijo tako. A te imamo v post industrijski dobi za nerazvite. PA so res? Kako je mogoče, če je verjeti GAvinu Menziesu, da je Kitajska zakladna flota, baje že leta 142, obplula in kartografirala planet?

Kako torej graditi “case study”, zagovor, cikličnosti zgodovine?

Za potrebe tega posta bom temo “oklestil”: poglejmo takole. Zgodovinarji trdijo, da dokler Rimljani niso srečali Keltov, niso poznali zlatih novcev. Kljub temu je Rim Evropo zaznamoval bolj kot Kelti. V obdobju, ko so Rimljani vladali večini kontinenta je bila Evropa prvič “združena” pod enim žezlom. In resnici na ljubo, so vsi poznejši režimi hlepeli po tem nazivu. Vzemimo torej Rim kot “kanon”, merilo.

Po leta 313 se je Imperij razdelil in nastali sta dve državi. Grški Rimski imperij (Bizanc) in Zahodni Rimski imperij. Leto 476, ko je Odoaker, v Ravenni, odstavil mladoletnega Romulusa Avgustula velja  za konec Zahodne Rimske države. S tem letom se prične “Temni srednji vek”. A ta se konča že leta 800, ko je Karel Veliki postal CEsar in senator Rima.

Od začetka se Bizantinci niti niso vznemirjali zaradi popadkov Frankovskih barbarov, aso morali novo državo počasi začeti upoštevati. Še posebej v dobi križarskih vojn so se odnosi med Rimoma poslabšali. Najbolj po tem, ko so Benečani plačali in vodili četrti križarski pohod, ki je dokončno pohabil “vzhodni Rim”.

Mnogo sporov kasneje, leta 1453, je Bizanc padel. Po ekstenzivnem ropanju so Turki zasedli mesto in ga pripojili svoji državi kot prestolnico. Nekaj za tem je, navdihnjen ob sijaju naziva in branju Bibluije, Ivan tretji, znan kot Grozni, razglasil da je Rusija postala “Tretji Rim”. Postal je CAR. Po njegovi smrti je naziv prešel z njegove rodbine na rodbino njegove žene, Romanove, in tam ostal med leti 1613 in 1917.

Zahodno Rimska država pa je, pretresom, vojni za nasledstvo po Karlu Velikem, navkljub, obstajala med leti 800 in 1806. Tega leta je namreč Napoleon Bonaparte razglasil razpustitev države, kateri je že tako vsilil svojo politično voljo, Sveto Rimsko Cesarstvo (nemške narodnosti), ki ki je pokrivalo osrednje predele evrope in je mejilo na Francijo, Rusijo, DAnsko in Otomansko “Visoko porto, je tako nehalo obstojati. Na njegovo mesto so stopili franscoski satelitit “Renska zveza”, Cesarska Avstrija in še nekaj teh.

Leta 1814, na Dunajskem kongresu, se vladarji tedanje Evrope in njihovi zastopniki, niso odločili obnoviti cesarstva, so pa preoblikovali Rensko zvezo. Ta je potem obstojala vse do 1871, ko se je nemčija združila, to je ko so nemški kralji, knezi in vojvode, sprejeli nadoblast Pruskega Kralja in ga v zrclani dvorani VErsaillskega gradu oklicali za nemškega cesarja.

Idej Rima se torej neovrgljivo vrača že dolgo. Spori med Bizancem in KArolingi pa tudi spori med nemci in rusi za naziv “Pravi Rimski Imperij” so prav znameniti.

Da ne pozabim omenit, zadnji ki je poskušal “obuditi” Rimski imperij pa je bil Musolini. Najprej je, s pomočjo vojske zasdel Albanijo, potem je poskušal pripojiti GRčijo, ko to ni uspelo so Italjani zasedli Abesinijo, kjer so se izkazali kot pošasti. Med obdobjem 2. sv.v. so taljani “zasedli” še Črno goro- kralj Nikola je bil baje poročen z italjansko princeso, pa dele Kosova, sedaj kao samostojnega in zahodne predele “Vardarske Makedonije”.  Če vas NATO (italjanska) politika na balkanu spominja na sedanjost, vas opominjam da je vsakršna podobnost med leti 1941 in 2008 povsem realna.

Trenutno se torej, sledeč sikličnemu vzorcu, nahajamo v dobi “med Rimoma”. Ciniki bi rekli, “doba po Rimu”.

Baje fiunančna kriza na “vrh” politike vedno prinese izolacionistične in populistične tokove. V Avstriji je že tako. V Rimu so, pred kratkim, sprejeli zakon, po katerem je potrebno popisati vse Rome. Znova pa se pojavljajo  tudi napadi na manjšinjski zakon… Se Italija začenja znova “prebujat” v nov “Rim”?

Vrnimo se k osnovni temi. EU, kot umetna tvorba, ki nima zasdlombe v zavesti “državaljanov” je prazna, umetna tvorba. Zanimiv paradoks pa je, da se vse pogosteje pojavljajo primerjave Schengenskega režima z Limesom in Bruslja z Mega-Rimom. Tudi zunanja politika EU, do emigrantov, vse bolj spominja na politiko Rimskega imperija. Oto Habsburški pa je, ko je bil v Ljubljani in je predaval na Pravni FAkulteti, ki je takrat še bila v stari stavbi Deželnega Dvorca, opozoril, da EU raste podobno kot Rimski imperij: ko bo prenehala rasti, bo nastala kriza, podobno kot v Rimu. Temo o modernem suženjstvu si bom prihranil za drugič.

Kako torej EU dati vsebino?

Cikličnost zgodovine, ki jo tu zastopam, sama daje odgovor. Po 600 letih vladanja večini Evrope, kdo ima največ “dednih” pravic, največ podedovanih izkušenj, zapisanih na “genetski ravni” če ne ravno dedič dediča Rimskega Imperija?

Nj Cesarsko-Kraljevo veličanstvo Karel Habsburški, vnuk Karla Poslednjega.

V tej visoko tehnično zahtevni dobi povratka k absolutni monarhiji tipa “Dei gratia Imperator Europae Romanae” ni. Je pa možnost da bi Cesar “vse Evrope” lahko zapolnil vsebinski in personalni vakuum, ki obstoja na vrhu Evropskih inštitucij. Cesarost bi bil predvsem protokolarni in ceremonialni vladar “vse EU”, medtem ko bi EU namesto da prede v prezno, lahko končno delovala bolj usklajeno?

Državljani bi se lahko po nekom zgledovali, uradniki pa bi, po Jožefinskem zgledu, dobili “Prvega služabnika države”, ki bi jim moral biti zgled poštenosti in delovnosti.

Ne da se predajamo sanjarjenju o tem kako bi to izvedli ali kako bi to izgledalo sta trenutno dve možnosti odprti. Že prej sem omenil, da je Italija plačala neodvisnost Črne gore, ki jo sicer zasluži in je NATO najprej preprečil odcepitev zahodne Makedonije in njeno priključitev “matici” Albaniji, pač pa potem še plačal in izbojeval “neodvisnost” Kosova od Srbije. S tem se je, pod plaščem nove politike NATA, ena od članic NATO postala skrbnica vzhodnega Jadrana. Spomnimo se kako visoko ceno je plačala Kraljevina Jugoslavija, ko je Srbska čaršija leta 1918 privolila v to, da Rijeko, Zadar in otoke dobi Italija. Poziranje kralja Aleksandra z “Jadransko stražo” se ni obneslo in tudi mi lahko samo upamo, da bo EU sposobna držati “v šahu” Italjanske apatite po Hrvaško-Slovenski Istri in Hrvaški Dalmaciji in Dubrovniku.

Novi Rim se torej poskuša rodit, od politike pa je odvisno ali bo to Fašistični, ksenofobni slovencem sovražni Rim črnih srajc ali pa bo Panevropski Rim v Mega-Bruslju. Me zanima kaj bi o tej tezi rekel Mr Huntigdon? Fikcija, norost ali ena od možnosti?

Pred leti me je stric na dopustu napadel, češ nič ne delaš. Bilo je pred zajtrkom in ravno sem se odpravljal v kamersko “kopalnico” da si umijem zobe. Mojega strica, za kazen ker je preveč pil, teta ni spustila v posteljo in je bil posledično nataknjen. Poiskal si je prvo žrtev, ki mu je stopila na pot in žulj: mene.

Vsi so opazovali kako se bo prepir, ki naj bi sledil, razvnel. Mirno sem pobral zobno ščetko, jo prijel v roko in pokazal:

“Ko delam takole”, pri tem sem upognil s počasnim ritmom DrBest zobno ščetko (te še vedno uporabljam), “športam.” Potem sem pospešil ritem in dodal, “ko delam takole-GARAM.”

Stricu je seveda zmanjkalo komentarja, jaz pa sem se umaknil k jutranji toaleti.  Šala se je obdržala in teta me še po petih, šestih letih rada spomne kako se je smejala tisti dan

Bolj zaskrbljujoče je, da je v ta ritem prišla CELOTNA družba.

Ilustracija: V nedeljo, pet do osmih zvečer prispem, po celem dnevu dela, v Kavarno Zvezda in naročim pijačo. Natakar ne pošlje k šanku, kjer naj bi si nariočil torto. TAm pa me, nič krivega, nadere njihova torte-podajalka in me obtoži, da LAŽEM. DA ob tej uri tako nihče več ne streže. Namesto postrežbe sem bil NADRT. V redu, bila je nedelja in bilo je tik pred koncem delovnega dne. A da USLUŽBENKA nadere STRANKO, da je samo laže pač pa celo UKAŽE stranki naj pove natakarju da je čas da se kavarna zapre…

Eni pač niso preboleli socializma. To sem povedal natakarju in ta je nadrl soelavko. Torto sem dobil a se v Zvezdo ne vračam več.

Dva dni nazaj sem jedel na bone v “Mirju”. Bilo je popoldan, okoli šeste, in v gostilni je bilo nekako troje parov študentov. Natakar, očitno naveličan svojega življenja, sebi in službe je ležerno postaval za šankom, klepetal in IGNORIRAL stranke. Potem je lenobno prevzel naročila, si pripravil sladoled in tortico, se usedel SREDI restavracije in JEDEL.  Pri tem neipodbirno svetem opravilu se ni pustil motiti niti kuharju, ki je “zvončkljal”, da je hrana pripravljena. Tip si je misli nekaj v slogu “Naduti študentje lahko jedo mrzlo hrano”.

O tem, da je gospod povedal, da študentskga kosila, ker da je za to, prepozno, ni več in mi ne pripada, ne bom govoril. Pico, za katero sem mkoral doplačati CEL EVRO BONOM NAVKLJUB,  sem dobil hladno. Ko sem si drznil zaželeti kečap, sem dobil pričakovani odgovr, NIMAM.

O tem da nisem dobil, pri obroku ne tople predjedi ne sladice, ker jo je požrl natakar, ne bom izgubljal besed.

V gostilno, kjer se prav tako je na bone, poleg Univerzitetnaga poslopja, Stadro, če se tako imenuje, se pa tako ne bom vračal: v solati sem našel ČRVA. Kaj je bilo vse v juhi nočem niti vedeti.

Pa niso kelnerji edini, ki se jim nič več ne da. Vse več je takih, ki bi samo sedeli in jamrali, da nimajo kaj početi. Ob tem pa vsi pridno ppljuvajo po študentih, da bi bprikrili svojo nesposobnost, češ da so leni in nesposobni.

Jaz, na primer, sem preko študenta sprejel prvo delo, ki sem ga našel in delal s polno paro dva meseca, pa sem še vedno brez PLAČILA. Pri tem se vedno najde kak pijanec, na pol klošar, tak ki se ga pravi kl0šarji izognejo v loku, ki NIČ nima, pa se potem pobeša okoli mojega delovnega mesta in me zmerja s PEDROM in PEDOFILOM, ker da je videl napis “Teološka Fakulteta”, kar pa gospoda zelo zelomoti. Kake probleme da ima s cerkvijo se ne tiče. Me pa moti da tip, ki ne zna niti klošariti, tako kot se spodobi, zmerja mene KER DELAM.

Eni se samo tako počutijo dobro, ko svojo nesposobnost prikrijejo s te, da se vržejo zajebavat tiste, ki DELAMO.

Sj poznate pregovor:Tisti brez hlač se smeji onemu s strganimi?

Problem je v tem, da je takih brez hlač, v tej družbi vse več. Na ozadju tega pa si neka vlada kupuje preživetje s predragim referendumom, ki naj bi jo ohranil pr življenju. Pa čeprav ob dejstvu, da ne bo referendum nikomur koristil. Vsekakor ne bo ustvaril nove energije in elana za delo. In potem se psrašujemo zakaj smo vodilni v stopnji samomoraov?

Delejmo se kot da noben nič ne vid….

Včeraj sem dobil dodatni uvid v to zakaj je “veliki” lutkar, to pomeni, mali protestantki buhtelček, Milan Kučan, obupal nad koalicijo levih strank.

Pa tudi v to zakaj NE BO predlagal ZOR- ana jan-KOVIČA za mandatarja te iste levice.

 Stojim torej na Prešercu okoli enajstih. Po Wolfovi, sta se lepo urejeno pripeljali 2 Aprilii, velika cestna motorja. Pravim lepo, urejeno, mirno in varno. Hočeta zapeljat na srednji most Tromostovja, ko sta MORALA ustavit. Zakaj?

Iz kavarne “Tromostovje”, franšiznega podjetja (odvratno zanič) pekarne DAFAMGAMARABANTY (sj je ime enako nerazumljivo kot nizka stopnja vljudnosti in nesposobnost za strežbo tako v pekarni kot v kaarni) se je vzel nihče drug kot….ZORKOVIČ, hohst prezonlih (prevod:osebno).

Dotični, pravi, edini, on osebno: županski nadomestek za prometnika je, v posmeh celega mesta, prevzel delo MESTNIH REDARJEV. (Znana je sicer epizoda, ko je nadomeščal Šefa redarske službe in okrcal redarko, ki je njemu, dotičnemu, pravemu uberčefurju vse Ljubljane, izstavila kazen za napačno parkiranje; to epizodo izkoriščam vedno ko mi pajek odpelje avto: študentu brez keša upate avto odpeljat, čefurju pa ne-k veste da boste službe zgubl packi;) Pri tem je Zorkovič, spet osebno, dotično, poklical policista in ta butec na kolesu, je potem DEJANSKO napisal kazen za motorista…

In Nadčefur osebno?

Se je vrnil na kavo…

To je še en dokaz več zakaj celo Kučan NOČE čefurja za premiera. Tip ima mentaliteto Banatskega kmeta: sve što je na mom dvorištu je moje. S to politiko bi ta buča kmetavzarska hotela vodit državo in se menit s predsedniki evropskih vlad.

Si predstavljate srečanje Berlusconi-Jankovič?

Jankovič:”Aj giv ju kilo klobas if ju giv mi Trst….”

Berlusconi:”Aj giv ju jor lajf if ju giv mi Istria bella.”

-.-’

Glede na to da je pred leti skor “upropastil” Merkator, sklepam, da bi s šefi vlad posloval enako kot je na Merkatorju, baje, posloval z mesarji: “Če ne bo blo po moje, bo blo pa po MOJE. A ja, još je edna opcija še: lahko vas unićim.” (pa ne da mislim da so šefi evropskih vlad mesarji)

Jp, takle mamo. Kresljive blondike, Šaljive Golobičke, Barbike, Jelinkotovci in Saškotarji, da Mehko-kurcašev niti ne omenim, skratka vse leve stranke (razen SLS, ki je blazno leva na desnici), so med sabo v laseh in to tako temeljito, da jih niti mlai protestantski debelušček ne more spametovat (bivi predsednik slabega vonja po mrtvem Forumu 21)…

Ampak največja blamaža Kučanove zapuščine ni Bavčar, ta je vsaj mel partijsko familijo. Ne, to je pritepeni vse-znalica iz Banata.

Še malo pa bo tut cestni tlak znal zamo še on položit…

(Sej je res, da se mesta vodi, kot da so podjetja in da nekatere “tehnične vlade” delujejo “podjetniško”: nepolitično in strokovno. Ampak to pomeni, da se dejansko DELA na nekem nivoju. Ne pa da župan, v mestu, kjer VSAKDAN, CEL DAN, poteka promet v PEŠ CONI, nadleguje turiste na motorjih. To spominja na že videno, ko je nadiral avtomobiliste naj ne vozijo po centru. Predvsem je moteče, ker “mesto” ne ve kako preprečiti promet dostavljalcev, ki so očitno debili ali pa invalidi (ne želim žalit medicinsko retardiranih; niti invalidov), ki ne morejo balga naložit na vozičke, podobno kot branjevke, pač pa morajo 2 para športnih copat, pripeljat DO VRAT npr Tomas športa na Čopovi. To seveda delajo tako, kot da jih PEŠCI prav namerno, naravnost gverilsko, ovirajo.)

Bogu bodi potoženo…

Makedonskega predsednika niso spustil v tiste grde in umazane Atene ker da je bil letalo, po grškem mnenju, narobe registrirano na “Republika Makedonija” in ne na “FYR of Macedonia”. To je tako kot nagovor Haileja Selasija v Ženevi, ko so ga izžvižgal prostaški italjanski fašistični novinarčiči.

Svašta si te sirtakijarji in žrci girosa dovolijo.

Tako kot pravim: jebeš državo ki ji je ALBANIJA zahod….

Ha ha ha ha ha ha,  Nuklearka Krško se je “poscala”.

Za kaj se gre?

Puščalo je hladilo iz PRIMARNEGA sistema Nuklearke.

Kljub šali na začetku gre za zelo resno stvar. V ameriki so pred leti imeli nesrečo, ko odtekanja hladila najprej niso opazili, potem pa so reagirali napačno. Nesreča v centrali Three_mile_island se je zapisala v zgodovino kot ena tistih, zaradi katere so uvedli nove standarde varovanja. Potem je tu še “mati” vseh katastrof v Nuklearni energiji, Černobil.

Ne gre toliko za to, da se je zgodila potencialna nesreča, konec koncev je “toplo vodo”, tudi če je ta vsebovala sevanje, najbrž že odnesla Sava. Gre, kar se mene tiče, za to, da se to NE SME dogajati.

Dogaja pa se in se najbrž še bo. Zato pa je pomembno kako se reagira. Zdj, fiasko z medijskim poročanjem je pač točno to FIASKO MEDIJSKEGA OBVEŠČANJA, ki je sprožil paniko po celem kontinentu. Vsaj na naslovnicah je bila ta naša država končno spet.

Kaj torej mislim pod “pravilno reagira”. To, da operaterji, ki imajo svojemu delu primerno visoko izobrazbo, pravočasno preprečijo kakršnokoli resnejšo nesrečo. Kaj počnejo Piarovci mi je pa vseeno, tudi če vsi avstrijski pedofili zato izgubijo vse lase na glavi.

Vemo da se Predsedstvo končuje in da ni kdo ve kako uspešno, prav tako. Je bil to naš poskus prebiti se, pred prihodom Busha, v prihodnjih dneh, na naslovnice? Ne.

Vsekakor je bila samo-blamaža, še posebej kar se tiče avstrijcev, ki imajo posebno zoprn odnos do te relativno zelo čiste in varne oblike energije. Recimo bobu bob, avstrijci imajo do nuklearne energije, kot omejeni pedofilski shizofreniki, paranoiden odnos.

Postavi se, ob vsem medijskem hrupu, ki je baje zavladal ob tej zgodbi, vprašanje: ali gre za sabotažo Predsedstva, tik pred Vrhom EU-ZDA, ki bo baje potekal v prihodnjih dneh na Brdu, ali pa gre predvsem za napako, ki so jo izkoristili nasprotniki Jedrskega lobija, da “napadejo in dokončno uničijo znan načrt Vlade RS, da bi eventuelno gradila Blok ll NEK. Preko take nesreče se, nekateri lobiji, ki so proti uporabi nuklearne energije, trudijo ustaviiti trend, ki se je pojavil nedavno, da bi se lahko na novo gradilo centrale. Ampak da se govori o Černobilu je pa naravnost neokusno. Mediji v vlogi ustvarjalcev panike pač.

————————

Osebno me NEK ne moti in sem za gradnjo novega bloka  te Elektrarne.  Me pa moti besedna zveza “relativno čista in varna energija”, ko se govori o tej temi. Čeprav, tudi TET najbrž ni 100% varen, mar ne?

Druga stvar ki ima, na Gradu, kako funkcijo in je že “od pamtiveka” odprta za javnost je Stolp in z njim povezana kapela.

Zdj, ko sem imel za to dovolj časa, sem opravil manjšo študijo povezano s kapelo.

Tlak v kapeli, ki je bila vse skozi osemdeseta zaprta, čeprav je vhod v stolp vodil mimo nje, z zunanje strani obzidja, skozi sedaj zaprta vrata, je položen tako profesionalno, da dvojno režo v podu prav s težavo opazite. Seveda je loputa ogromna in NE VODI nikamor. Na te “nepravilnosti” sem postal pozoren, ko sem ugotovil da kapele Cerkev ne uporablja niti za Jurjevo mašo, Sv Jurij je zavetnik mesta (pa NI v grbu mesta; tudi o tem drugič), enkrat letno.

Ves tlak v prezbiteriju mi je bil že prej sumljiv. Leseni del talnega opaža pa očitno “bode” v oči. Pri boljšem pregledu robov tlaka v ladji ugotovite, da je tlak “vgrajen” v stene kapele tako mojstrsko da je spodaj lahko marsikaj. Da tlak ni originalen ni skrivnost. Dejstvo da je pa nivo poda v kapeli precej nižji kot prej pa se vidi po določenih indikacijah na zidovih kapele. Druga indikacija nepravilnosti je klima. Ta poteka ob celotni dolžini kapele, ob obeh zidovih. Nedvomno hladna kapela ne rabi klime. Še bolj nenavadno je da iz rež piha vlažen in TOPEL zrak. Spomnem se časov, ko so kapelo odprli (takrat se je vhod v Stolp preselil na notranji del gradu, v stolp se je šlo skozi kapelo z malega mrtvega dvorišča ob kapeli). Rečeno je bilo, da klima vzdržuje mikroklimo primerno za freske. A to je očitno natega. Freske grbov, prav zaradi vlage, ki se hladi na zidovih, propadajo. 

Kapela je sicer znana po  grbih Deželnih glavarjev Vojvodine Kranjske, a to turističnim vodičem, ki jih plačuje mesto, ali ni mar ali pa ni znano. Turistom vneto razlagajo da gre za grbe mest, ali pa kar “grofij” to je občin. [O teh in podobnih napakah turizma, kot je dejstvo da "Virtualni muzej" predvaja predstavitev mesta iz prejšnjih ideoloških časov (Prešerca predstavijo BREZ Frančiškanskega samostana, čeprav se prezentacija sami stvabi Marijinega oznanjenja ne more izogniti; ali pa mestni trg s komentarjem: "naprej se pride na Ciril Metodov trg kjer je sedež Škofa" a se prezentacija konča z Robbovim vodnjakom...) v okolju ki spominja na mučilnico- podstreha pod grajskim stolpom je prirejena kot bizarna kinodvorana shizofrenega značaja] Kak vodja turističnih vodičev bi se kdaj pa kdaj moral usesti v kapelo in prisluškovati vodenjem, verjemite mi, jaz se, kot pošten katolik, brez predaha križam. Večina vodstev po kapeli, hvala Bogu in Juriju traja samo 5 minut ali manj, tako vodič ne natrese preveč neumnosti. Slišal sem enega, ki je komentiral da je na sliki, ki visi na zidu nek vojak. No, saj je res, a Sv Jurij le ni bil kar katerikoli vojak. “Pust’mo stat”, mamo temo.

Pri tem je treba izpostaviti še klopi. TE so zanimive že zato ker so S oblike in dveh vrst: lahko bi se reklo da so “desne” in leve”, pač glede na to kje je izboklina v klopi. Še bolj zabavno je da je klopi 10: pet levih in pet desnih. Opazujte tole: klopi potujejo. Vsakič, ko vstopiš v kapelo so klopi razporejene mešano, a drugače. Pri tem je zanimivo dvoje: v kapeli se že leta in leta ne dela več, vsaj ne podnevi, pri tem pa so klopi previdno položen ČEZ skrivni vhod v sredi kapele.

Kadar je kapela odprta je zaprt kor in obratno. Ne vem zakaj ne more biti odprto oboje???

Po sotpnicah, prirejenih po nekih čudnih merilih se povzpnete v višja nadstropja. Zanimivo je da je večina stopnišč, očitno zaradi teže, lesenih in montažnih. Zidovi so sicer kamniti a se povsod soočate z zazidanimi vrati in bizarnimi nišami v zidovih, ki prav tako nikamor ne vodijo. Povsod se da videti da je večina hodnikov nastala v osemdesetih, sam prostor pa je, npr Dorana stanov, mimo katere se gre v Stolp, zaprt a viden. Pa tudi povsem shizofreno organiziran na več nivojih. O Palaciju Stanovskedvorane več kasneje.

Vhod v sam stolp je, mislim, že četrtič prestavljen. Že več let je na sedanji lokaciji. Zadnjič sem ga prvič uporabil. Shizofreni betonski podi, okrogle line, ki kažejo mrtva stopnišča v globini, zaprti prehodi v stolp in potem še Virtualni muzej, ki je hišica znotarj podstrehe. Prostor je temen in zatohel, klavstrofobičen in neprijazen. Vanj se strpa 50 turistov, redki osli smo domačini, in gleda-j/m-o 3D prezentacijo Ljubljane, ki je nastala leta 1985, ko še ni bilo dovoljeno omenjati Cerkve, razen zaradi požiga knjig, jasno (ta tema je komunistom očitno pri srcu-nekdo jim je uspešno ukradel licenco).

Potem pa to kar mene vedno šokira: grde montažne stopnice. Znak, ki je sicer odtisnjen na vsaki je očitno abortivni logotip gradu, kot si ga je nekdo zamislil med odmorom za kavo še v osemdesetih. Ali pa gre za mrtvorojen projekt krasitve stopnic? V globino se seveda ne vidi, kot se ni še nikoli. Jasno je samo, da nihče ne ve kako globok je padec v sredini. Že ko sem bil še otrok me je nevidna globina v sredini stopnišča motila. Počasi se vzpanjam v višino in ugotovim kaj me najbolj moti: tudi stolp je velika laž. Vse znotraj stolpa je novo, pa to že vem dolgo. Šele sedaj sem opazil da stolp, podobno kot kapela funcionira kot zračnik. Po sredini se dviga topel zrak, ki s seboj nosi vlago, se useda na stopnice in zidove in… vse gnije.

Razgled se je sicer lep (če odmislite zmazke kot so “Trnovska vrata” pa Fužine,…), a na vrhu vedno stojijo luže, celo v lepem vremenu in ne moreš da nebi po njih koracal…poleg tega je stolp ponavadi poln nevljudnih turistov, ki se za povrhu še prerivajo.

Povzetek za lene: Kapela, sicer iz političnih razlogov (???) zaprta vse skozi osemdeseta in stolp, sta bila poleg Palacija Poročnih dvoran, prva dela gradu, ki sta bila dovolj obnovljena da se je skozi njiju dalo vstopati tako na razkopano dvorišče, kot v podgradje. Glavni vhodi v neobstoječe dele podgradja so bili torej tu. Kaj se je delalo v kapeli skozi cela osemdeseta da je bilo treba izibit celoten originalni tlak in ga nadomestiti s takim, ki vsaj na videz nima “skrivnega vhoda” je skrivnost. Ni pa to edini tak kraj na gradu.  Predvsem se vprašajmo takole: Kaj stako groznega je POD kapelo, da se Cerkev vzdrži uporabe kapele? Konec koncev bi lahko kapelo, pred ponovno uporabo, Škof ponovno posvetil in tako odpravil oskrunjenost prostora. Izgovor, da se na Jurjevo nabere preveč ljudi, po moje, ne vzdrži kritične presoje.

Sodobnost: te dni je dvorišče prekrito s klimatiziranim šotorom, kjer baje se dolgočasijo župani EU… bebci

——————-

Podgradje- moj izraz tako za vse  dele stabišč, ki se nahajajo pod grajskim dvoriščem in torej pod nivojem temeljev grajskih stavb.

Kako slovensko rajo, ki po večini, tako kot pravi Fish, v dobrih avtih sanja socialistične čase lenarjenja in brezdelja, navaditi da je v resnici v kapitalizmu. In da je REVNA?

Jah, uvedimo jim EVRO.

Crni se je pred kratkim, ob seznamu najbogatejših, razpisal o klošarjih. Pa ni bil pripravljen povedati resnice o navadni raji: v kratekm bomo namreč VSI klošarji. Namreč to, da je Evro, ali je Euro, o pravilnem zapisovanju in izgovorjavi je pisal nek_Ž_avtor.

Celo  Rdeča_Breda se ni hotela o ničemer izrečt. Edini navdušen nad uvedbo Evra, poleg Bajuka, ki se je ob priliki uvedbe valute učil dvigati denar na pljačkomatih, je bil nad čefur, ker je končno vedel koliko je pokradel.

 No tole je en večer v Ljubljani:

- Bencin 25 Evr ( pa tank ni poln)

- Kosilo 12 Evr ( ena pica dve kokti v Trti)

- 2 Kavi in dva soka  10 Evr  (Saloon)

- Dva sendviča in robčki na Petrolu cca 6 Evr (ob desetih zvečer, po pici prva hrana)

Pa je to za bankrot: 51 evrov za en dan v Ljubljani, brez zapravljanja.

 Jah takle mamo, pravi Andrej Košak. Cene knjig niti omenjam ne. Dokler je bil v obtoku še Sveti Tolar, sem lahko vsak mesec kupil za Cankarja knjig. Zdj? Vsaka knjiga v antikvariatu je minimalno 2 Evra.

In kot da cene niso že dovolj morilske se knjige ne da več podarjat, ker je nekdo prišel na idejo da je potrebno na knjige tiskat črtno kodo IN CENO. Kot da bralci črtnih kod berejo ceno ki je natisnjena POLEG črtne kode in ne ČRTNO KODO!

Jah lekcije iz uboštva so se začele, kapitalizem se rola in tut avti ne bojo nikol več taki kot so zdj.

“Dobra valuta za veliko revščino” bi najbrž rekel fish.

   Na Velikonočni ponedeljek 24.3., so v Antični Olimpiji, po starem obredu, prižgali Olimpijski ogenj. Ogenj je znanilec Letnih Olimpijskih Iger 2008, ki bodo potekale v glavnem mestu LR kitajske, Pekingu. Obred oziroma Ceremonijo prižiganja ognja je poskusil zmotiti protestnik, ki je pritekel na prizorišče. Še pred prižiganjem Olimpijskega ognja pa je pozornost svetovne javnosti “zajel” val poročil o protestih V Lhasi. Po poročilih naj bi Kitajska “nasilno” zatrla proteste. Na dogajanje se je odzval tudi Papež Benedikt XVl., ki je kar dvakrat v nekaj dneh pozval k prenehanju nasilja. Ker se bo ta tema, očitno, vlekla skozi celotno “Olimpijsko leto” in smo na mejle začeli prejemati nepregledne količine SPAM pošte, o tem kako se Tibetancem baje že dolga leta godi krivica in nam bojo raznorazne “nevladne” organizacije, “budne” borke za človekove pravice, pridno prale možgane o tej isti temi, bom sedaj podal svoje razumevanje tega “vprašanja”. 

Če ste kdaj brali zgodovino Sino-Tibetanskih odnosov veste sledeče:

- Tibet je kvazi država, ki se je formirala na visoki [Tibetanski] planoti, ki je relativno težko dostopna. Edini svetovno znani popotnik, ki je tja zašel po pomoti, ker naj bi ga zasul plaz, je bil  Marco Polo, benečan s Korčule.

- Budizem se je v Tibet razširil iz Indije, od koder originalno pravzaprav je. Tam je kmalu postal državna religija, tudi to je, sicer bolj versko vprašanje, a povsem znano

- Kitajski imperij je po vseh znanih podatkih že včasu Rimskega imperija, v času vladavine Qin torej, segal do Pamirja in je torej vseboval tudi Tibet. Potem, ko se je Kitajska zaradi notranjih trenj, umaknila iz Pamirja se Osrednje cesarstvo temu območju ni nikoli odpovedalo, pa tudi države na tem območju so se v notranjih sporih še vedno obračale na Sinove neba, kot razsdodnike svojih sporov. Tak spor je nastal, ko je v Tibetu izbruhnila vojna med “rumenimi” in “rdečimi” kutami, o kateri vam 14. Dalajlama gotovo ne bo nič povedal. Peking, kjer je prestoloval “Sin neba” je uspešno rešil spor, na prošnjo menihov samih, v korist 1. Dalajlame (kaj je to ime ali naziv in kako se ta traparija piše???), da tudi tega vam veliki borec za Tibet ne bo nikoli priznal; in tako ponovno utrdil svojo nadoblast nad Tibetom: Dalajlama je moral Cesarju plačevati TRIBUT. Pa ne samo to: Cesarji so si “vzeli” pravico, da so omejili število menihov in nun, ki so smeli harati po samostanih ter s tem rešili vprašanje preobremenitve ruralnega prebivalstva (človek bi si mislil, da bo ta zadnji podatek slovenskim partijskim nostalgikom blazno všeč).

- Zadnja faza Sino-Tibetanskih odnosov nastopi po 1911, ko se Kitajska, odloči uveljaviti svojo suverenost nad [tributarnim] Tibetom. Še posebej po letu 1949, ko se Kitajska dokončno otrese, da pod vodstvom Maa Ze Donga in drugih komunistov (spet stavek, ki me bo priljubil komunistom, a dejstva so dejstva), polkolonialnega statusa se pojavljajo vse večji očitki o “Nasilni” Sinifikaciji in kršenju vsakojakih meniških pravic.

V čem je torej fora?

Vlade, zaradi njih pa tudi nevladne organizacije, “humanisti” in drugi lobiji na zahodu se bojijo večih dejstev:

- Kitajska se še niti prebudila ni, pa bi že z lahkoto pometla z ZDA in njihovo geostrateško ureditvijo sveta

- Kitajska ni vstopila v ASEAN; ASEAN se je priključil Kitajski: posledice se vidijo celo v tekstilni industriji EU in slovenije. Po drugi strani se države območja ASEAN na veliko pripravljajo in že prehajajo na devizne rezerve v, precenjenem, Yuanu, medtem ko Kitajska na veliko kupuje Dolarje. O tem da je vse več proizvodov “Made BY Japan [in China]“, ne pa tako kot včasih:”Made in Japan”, ne bom izgubljal besed.

Dejstva so jasna in jih pozna in prizna tudi Huntingdon v “Spopadu civilizacij”:Post Maovska, torej Dengovska in kasnejša, partijska nomenklatura, je sprožila več zanimivih eksperimentov, ki so vodili v gospodarsko rast. Potem ko je bila Kitajska še ob Maovi smrti, 1976, kot posledica”Kulturne revolucije”, skoraj vrazsulu, se je [Kitajska] začela gospodarsko odpirati in rasti.  Velike kulturne spremembe predstavljajo med drugim tudi  ponovna pripojitev Hong konga in Macaa in vse bolj odločno uveljavljanje suverenosti nad Tajvanom (kako bi se počutila Vlada RS, ko bi Srednji Duplek razglasil neodvisnost pa bi njegovo “suverenost” začela ščititi npr Hrvaška?????). Huntingdon navaja trditev v tem slogu, knjiga je izšla okoli leta 1995: če bo Kitajska s tem tempom rasla še 10 let, bo postala velesila. Od takrat ko je dotični gospod to zapisal je minilo 13 let. Kitajska pa je, kljub pogostim in tragičnim nesrečam v nevarnih rudnikih (o njih se komaj govori), rasla dalje in celo dosegla pravico, da gosti Olimpijske igre 2008, sicer povsem Pan-Evropski izum Zahodne Civilizacije. In to propdajočemu Ameriškemu imepriju navkljub. (Rupel bi me za to izjavo najbrž obesil; še dobro da nisem “njegov” študent, gotovo bi padel na izpitu. In to kljub dejstvu da tip niti ne predava.) Iz zgodovinskega dela izhaja, da je Tibet avtonomna država znotraj Kitajske. Vse o čemer se “Njegova svetost” 14. Dalaj lama, sicer svetovno priznani borec za človekove pravice in baje Nobelov nagrajenec (koliko je ta status vreden če se zameriš ameriki ali pa židom si oglejte na primeru Jaserja Arafata) sedaj lahko pogaja s Pekingom je avtonomija znotraj Osrednjega cesarstva in nič drugega. Pa naj se sliši še tako arhaično povedano: vsakršna drugačna rešitev ni sprejemljiva za Kitajsko [oblast]. Bolj natančno povedano: Tibet je za Kitajsko, pa tudi za ZDA, ki se tako zavzemajo za neodvisnost obeh provinc [Tajvana in Tibeta] strateško pomemben, pa ne zaradi njegove svetosti, pač pa zaradi geostrateške lege v srcu Azije. Se spominjate tiste čudne vojne med Kitajsko in Indijo v Nehrujevih časih (ko je Kitjaska, baje za zajtrk, pojedla Indijo a ji pustila njen status- ta vojna se je reinkarnirala, če hočete, v seriji Babylon 5, kot spopad med Zemljani in superiornimi Minbariji)?

V spreminjajočem svetu, ki vse bolj hlasta za “Novim redom”, spet arahični izrazi, kjer se Ameriški vpliv manjša in se nesposobnost Busheve admnisitracije ter preživelost njenih ukrepov prikriva s promoviranjem “opija tega hipa” Demokracije t.i. “Zahodnega tipa” (kaj to je ne vejo niti amerikanci sami-oglejte si njihove volitve 2000 in posledice tega debakla) se je že pojavila skupina novih velseil: poleg Brazilije, Južno afriške repubilke in Indije še Kitajska. Slednja že sedaj zsenči vse prej naštete.

Civilizacija, stara skoraj 7000 let, kot je Kitajska, se je v zadnjih 32 letih povzpela v  neslutene višave. Še vedno porabi 40 miljard Dolarjev za obrambo, a se v Pentagonu že pripravlja “worst case” načrte, kljub temu da je trenutni Ameriški “obrambni” proračun že presegel 400 miljard Dolarjev (Vojne v Iraku, Afganistanu in protiraketni ščit trejajo izdatke neslutenih razsežnosti-deficit pa kakor vedno je prenapihnjen). Da bi pa ne bilo treba iti Ameriškim vojakom v boj, trenutno so prezasedeni s pretepanjem protipravno zaprtih oseb v Guantanamu, posiljevanjem in poniževanjem v Abu Grajbu in trpiunčenjem Afgancev v Afganistanu so si ZDA, v tej novi strategiji, postavile baze v Tadjikistanu, Kirgizistanu in Afganistanu ter Pakistanu. A podobno kot v zgodbi s Kosovom, vedno se splača imeti rezervno marionetno državo na voljo, kamor se v tvoje čete hitro umaknejo, če bi se na primer v Tajikistanu ponovil model [baje še kar živega] vodje [po moje bajeslovne]  Al Kaide, Osama Bin Ladena, tu pa pride na vrsto eminentno strateško pomemben člen- Tibet.  Seveda se politične in geostrateške cilje, le kako se tega nikoli niso naučili partijici (????), da najlepše zamaskirati v vrečo tako imenovanih “Humanitarnih razlogov”, ki so sleherniku razumljivi. “Niko ne sme da vas bije” je stavek ki ni takoj razumljiv samo slehernemu Slovencu pač pa tudi Srbu in kosovaju. In če torej Kitajski policist tepe meniha se duhovnemu vodji slednjega lahko porodi podoben stavek. Že res, kitajski policisti morajo nehati tepst separatistične menihe, morajo pa po drugi strani, braniti Suverenost Osrednjega Cesrastva.  In konec koncev, kaj je bolj plemenitega, kot braniti domovino in s tem ves svet pred preagresivno Ameriko, ki se za dosego svojega geostrateškega načrta ne obotavlja več ogrožati celovistost suverenih držav povsod po svetu?????  Največ kar se, če si privoščim zlobno pripombo, lahko zgodi tibetanskemu menihu, če bi zoglj teoretično jasno, umrl pod “peto kitajskega škornja”, je to da se bo ponovno rodil na višji stopnji zavesti. Ali kot pravi G’kar (lik iz Babylona 5): Včasih je reinkarnacija najbolj tvoren in zaželjen, prehod iz enega cikla “trpljenja” v drugega.

Današnji Tednik, nek lev, torej slab, kvazi časopis danes prinaša, na tretji strani, poimenski seznam vseh poslancev, ki so glasovali o paketu “pokrajinska Zakonodaja”. Posebej, iz javne evidence je vse razvidno, si drzne izpostaviti tiste ki so glasoivali “NE” oz “Proti”.

V dvorani DZ je bilo pristonih 85 poslancev. “ZA” je glasovalo 50 poslancev.

Proti so glasovali: Barovič, Bevk, Cvikl, Gantar, Gulič, Han, Jelinčič, Jerič, Kumer, Lahovnik, Lavtižar-Bebler, Pečan, Petek, Posedel, Potrata, Potrč, Prijatelj, Rop, Sajovic, Širca, Školč, Terčon, Trofenik Veber, Zagorac, Zalokar-Oražem in Žgajner-Tavš.

Jasno povsem po “strankarski liniji”. Ampak vseeno.

Zgoraj naštetim poslancem se zahvaljujem v imenu blogerske javnosti, da so nas rešili POKRAJIN. Drage in povsem neuporabne ravni javne uprave, katere predlog je vlada na lastno pest hotela, po lastni meri, jasno, zriniti skozi parlament, kar v volilnem letu. In to v času predesdovanja EU, ko naj bi veljal “Pakt o nenapadanju”, ki tako že pre-dolgo hromi politično življenje.

Zakonodaja je ad-hoc, slabo pripravljena, neprediskutirana in povsem posiljena. Predvsem je časa za sprejm, v volilnem letu se taka zakonodaja ne sprejejma(!!!!), premalo.

Tako je vlada dobila nauk o dobrem zakonodajnem postopku, kakršnega si je tudi zaslužila.